skozi zaprte veke mi pronicajo nežne solze
v sebi čutim neskončno pekočo toploto
razleza se po zmrznjenih prstih in se približuje ledeni konici nosu
kaplje za sabo vztrajno puščajo slano sled
vse kar vidim z zaprtimi očmi poskuša razum dosledno cenzurirati
pa te kljub vsemu čutim ob sebi
mravljinci naredijo sprehod po širjavah mojega telesa
vem, da samo sanjam in da je že to sreča, da lahko.

rada bi se še kdaj peljala po poteh tvojih dlani
rada bi še kdaj v sebi čutila ustvarjalno moč
in se čutila drugače kot večno
da ne bi čutila sebe kot podsodo ali celofanast ovitek
rada bi čutila tisto vsebino, ki si jo pokazal
spominjam se tujih besed o svojih lastnostih
a samo bežijo skozi sito mojega razpoloženja
ostane kup zavrženih spoznanj ki jih večno prežvekujem.

drhtim ob prisotnosti
drevenim ob dotiku
hrepenim po tebi
zaslepljena se potikam
iščem nekaj lepega
znotraj sebe
pristnost ostaja
biva med nami
čutim jo v obupu
slavim jo v evforiji
preveč se oviram
pri dihanju svobode
v sebi čutim neskončno pekočo toploto
razleza se po zmrznjenih prstih in se približuje ledeni konici nosu
kaplje za sabo vztrajno puščajo slano sled
vse kar vidim z zaprtimi očmi poskuša razum dosledno cenzurirati
pa te kljub vsemu čutim ob sebi
mravljinci naredijo sprehod po širjavah mojega telesa
vem, da samo sanjam in da je že to sreča, da lahko.
rada bi se še kdaj peljala po poteh tvojih dlani
rada bi še kdaj v sebi čutila ustvarjalno moč
in se čutila drugače kot večno
da ne bi čutila sebe kot podsodo ali celofanast ovitek
rada bi čutila tisto vsebino, ki si jo pokazal
spominjam se tujih besed o svojih lastnostih
a samo bežijo skozi sito mojega razpoloženja
ostane kup zavrženih spoznanj ki jih večno prežvekujem.
drhtim ob prisotnosti
drevenim ob dotiku
hrepenim po tebi
zaslepljena se potikam
iščem nekaj lepega
znotraj sebe
pristnost ostaja
biva med nami
čutim jo v obupu
slavim jo v evforiji
preveč se oviram
pri dihanju svobode
foto:januar2010







